PROGRAM VEČ ZA KRANJ

PROGRAMSKA IZHODIŠČA

 

 

Prenesi program (.pdf)

 

 

V Kranju se danes soočamo z dvema negativnima trendoma:

 

  • po demografski projekciji bo leta 2030 v Kranju živelo le še 45.000 prebivalcev, kar je 16 % manj kot danes;

  • v Kranju danes živi več delovno aktivnega prebivalstva, kot Kranj premore delovnih mest.

 

Oba sta zelo zaskrbljujoča in nakazujeta, da se bo življenje v Kranju brez sprememb v bodoče poslabšalo oz. nam Kranj ne bo mogel nuditi vsega, kar imamo danes. Seveda ti problemi niso le kranjski. Nataliteta je problem, s katerim se bo v bodoče soočila celotna Slovenija, propadanje podjetij in gospodarska kriza pa prav tako nista prizadela le Kranja. Vendar pa bodo aktivnosti občine na obeh področjih zelo pomembne. Prav dosedanje aktivnosti Kranja so tisto, kar nas mora skrbeti. Jasno se namreč kaže, da se Kranj v zadnjih dvajsetih letih ni ustrezno odzval na družbene spremembe in tako se je njegov položaj primerjalno v Sloveniji poslabšal. Seveda je lahko še slabše.

V bodoče bo med občinami prišlo do večjega tekmovanja tako za število prebivalcev kot za število ustreznih delovnih mest. Na obeh področjih je bil Kranj v preteklih 20 letih zelo neuspešen. Spremembe pri nadaljnjem razvoju Kranja so torej nujne.

Za stanje, kot ga imamo danes v Kranju, obstaja več razlogov:

 

  • Kranj je izgubil svojo identiteto

    Kranj se je v preteklosti razvijal kot močno industrijsko mesto. Poznan je bil po svojih tovarnah, ki so v Kranj privabljale številne delavce. Zadnjih dvajset let je status industrijskega mesta izgubljal, ob tem pa v začetku devetdesetih let v Kranju ni bilo strategije, kako in na kakšen način se bo Kranj razvijal v bodoče. To vprašanje do danes ni rešeno in prav to je ključni razlog, da se danes velik del aktivnega prebivalstva dnevno vozi na delo v druge občine, predvsem Ljubljano.

     

  • Urbanizem se ni soočil z izzivi Kranja

    Obdobje zadnjih dvajsetih let si bomo v Kranju zapomnili po tem, da smo v prostor 'uspešno' umestili številne trgovske centre in si ob tem nabrali približno 100 ha degradiranih poslovnih in industrijskih območij. Temu lahko dodamo dejstvo, da se ni investiralo v novo cestno in železniško infrastrukturo ter smo tako danes soočeni s številnimi težavami na tem področju. Urbanistični plani sicer rešitve nekaterih težav ponujajo, vendar v praksi do izvedbe oz. rešitve ni prišlo. Tako ima danes Kranj številne prometne težave, v zadnjih dvajsetih letih izgubil precejšen del svojih zelenih površin, po drugi strani pa pridobil številna degradirana oz. zapuščena območja.

     

  • Mačehovski odnos države do Kranja

    Samo vožnja skozi Kranj po državnih cestah in sprehod mimo številnih nepremičnin v državni lasti, ki danes samevajo in kazijo izgled mesta, je dovolj za ugotovitev, da Kranj v zadnjih dvajsetih letih ni bil deležen ustreznega odnosa s strani države. Njen odnos do kranjskih 'državnih' podjetij, urejanja javnih služb, razvoja šolstva ... so prav tako teme, kjer smo bili Kranjčani bolj nemi opazovalci. Sami se vse premalo zavedamo, da je Kranj po številu prebivalcev tretja občina in bi se za ustrezno pozornost lahko borili veliko bolj samozavestno. Seveda pa bi to od nas predhodno zahtevalo več sodelovanja.

     

  • Zgrešena stanovanjska politika

    V obdobju med letoma 1990 in 2006 je bilo na področju stanovanjske politike marsikaj zamujeno. V tem obdobju so številne občine znotraj osrednjeslovenske regije gradile številne moderne stanovanjske soseske, ki so bile po razmeroma ugodnih cenah na voljo vsem, tudi Kranjčanom. Kvadratni meter stanovanja je bil v tem času v Kranju precej nad povprečjem, poleg tega pa so bila na voljo zgolj stanovanja, ki so znotraj delavskih naselij nastajala do sredine osemdesetih let. Zaradi tega Kranj ves čas med občinami beleži negativen selitveni prirast. Leta 2006 je stanovanjska gradnja postala intenzivnejša, a ji je kmalu sledila gospodarska kriza. Danes (torej kakšnih 20 let prepozno) imamo v Kranju na razpolago številna zemljišča, namenjena modernim stanovanjskim soseskam, a trenutni čas za investitorje ni več primeren.

     

  • Mestno jedro brez vsebine

    Praznjenje mestnega jedra se je pričelo v začetku devetdesetih let, saj so se v tistem obdobju potrošniške navade pričele znatno spreminjati. Mestno jedro je zunaj Kranja dobilo močno konkurenco (najprej v Ljubljani, potem pa še v kranjskih trgovskih središčih). Ob tem je nekaj večjih kranjskih podjetij svoje dejavnosti v mestnem jedru opustilo. V tem času Kranj ni znal vzpostaviti ponudbe mestnega jedra, ki bi staro srednjeveško mesto po zgledu drugih mest ohranilo atraktivno za obiskovalce. Vsi poizkusi kasnejše revitalizacije mestnega jedra so bili povezani z ureditvijo avtomobilskega prometa v mestnem jedru, pri čemer pa resnemu razmisleku o tem, kakšna vsebina bi v mestno jedro pritegnila Kranjčane, ni bila narejena. Mestno jedro je tako izgubilo tako prebivalce kot tudi njegove obiskovalce in tako smo namesto centralnega zbirališča vseh prebivalcev mesta dobili problem, ki danes zelo kazi podobo Kranja.

     

  • Nastajanje degradiranih poslovnih območij

    Od začetka 90-ih let so v Kranju propadla številna večja podjetja. Predvsem na območju propadlih tovarn smo dobili 100 ha degradiranih poslovnih območij. Ta območja so danes neurejena in v razdrobljeni zasebni lasti, brez načrta za njihovo ponovno integracijo z mestom. So povsem nekonkurenčna sodobnim poslovnim conam, ki so nastale v bližini avtocest. Prav tako pa Kranj ni pravočasno izkoristil razmeroma dobre lege nekaterih območij (bližina rek) za razvoj drugih dejavnosti. Tako danes podobo Kranja v veliki meri kazijo degradirana območja, po drugi strani pa vzpostavljajo nenehen pritisk na širitev Kranja na zelene površine. Največji krivec za nastalo situacijo je občina sama, ker se ni aktivneje vključila v pridobivanje propadlih industrijskih zemljišč oz. ker ni kasneje pravočasno vsem tem zemljiščem določila nove, primerne vsebine.

     

  • Bogata in raznolika družbena infrastruktura

    Kranj je od devetdesetih let dalje zgradil številno družbeno infrastrukturo, ki nam sicer po eni strani dviguje kvaliteto življenja, vendar pa je po drugi strani za občino precejšnje finančno breme. Dva olimpijska bazena, skakalni center, hokejska dvorana, profesionalno gledališče ..., vse to so objekti, na katere smo v Kranju danes lahko ponosni. Je pa bila ta infrastruktura načrtovana v širšem regionalnem smislu oz. celo kot državni center. Danes je vsa ta infrastruktura v veliki meri na plečih občinskega proračuna, kar iz leta v leto zmanjšuje razvojni potencial občine.

     

  • Razdelitev bivše občine Kranj

    Drobitev Slovenije na večje število manjših občin je tudi na področju bivše občine Kranj ustvarilo več občin (Cerklje, Naklo, Šenčur, Preddvor, Jezersko) in Mestno občino Kranj. Kranj je ostal brez zemljišč ob narejenih avtocestnih priključkih, kamor se je selila poslovna dejavnost. Število prebivalcev se je takrat zmanjšalo za skoraj 20.000 in potencial za razvoj centralnih mestnih dejavnosti se je takrat zmanjšal. Od razdelitve bivše občine je do konkretnejšega sodelovanja prišlo šele v letu 2008 z ustanovitvijo dveh skupnih organov (Medobčinski inšpektorat in Služba notranje revizije). Na številnih področjih, kjer bi bilo sodelovanje smiselno, pa še danes ni vzpostavljeno. Kot daleč največja občina se pri tem moramo zavedati svoje odgovornosti.

     

  • Mesto brez vizije razvoja

    Kranj je leta 2009 prišel do svoje prve celostne strategije, pri nastajanju katere je sodelovalo ogromno število strokovnjakov z različnih področij. Pred tem se o strateškem, trajnostnem razvoju Kranja ni razmišljalo. Žal pa se je že občina sama od leta 2011 obnašala, kot da ta strategija ne obstaja in tako zadnja štiri leta ne sledi njenim zadanim ciljem. Zaradi potreb bližajočih volitev se je pogovor o strategiji ponovno obudil, a takšen odnos občine do razvoja Kranja je prav gotovo eden od glavnih krivcev trenutnega stanja.

 

 

PROGRAM

 

V kolikor želimo leta 2030 v Kranju imeti konkurenčne pogoje za bivanje in delo v njem, moramo aktivneje sodelovati pri oblikovanju njegove prihodnosti. V nasprotnem primeru pa nam trenutni trendi kažejo slabo. Zato

 

PREVZEMAMO ODGOVORNOST! Za:

 

1.  učinkovito, odgovorno in transparentno delo celotnega javnega sektorja Mestne občine Kranj;

 

Tako bomo:

  • v začetku leta 2015 pripravili etični kodeks, ki bo veljal za vse funkcionarje v Mestni občini Kranj. Le-ta bo opredeljeval ničelno toleranco do aktualnih spornih praks, korupcije in klientelizma, zavezo o prebivanju funkcionarjev v Mestni občini Kranj;

  • zagotovili enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti, tako da bo narejena analiza stanja in določene prioritete za vsako krajevno skupnost z namenom, da bo kakovost življenja v vseh krajevnih skupnostih čim bolj izenačena;

  • v letu 2015 vzpostavljen sistem, po katerem se bo delo celotnega javnega sektorja Mestne občine Kranj merilo z jasnimi, vnaprej pripravljenimi merili;

  • v prvih 6 mesecih mandata bo pripravljen in objavljen normativni del za celotno občinsko upravo z namenom, da bo pri pripravi predpisov lahko pravočasno lahko sodelovala vsa zainteresirana javnost;

  • od proračuna za leto 2016 naprej bo na opredeljenih proračunskih izhodiščih k podajanju svojih predlogov povabljena tudi zainteresirana javnost;

  • v prvih 6 mesecih mandata bo na podlagi ocene stanja občinskih javnih financ pripravljen pregled predvidenih bodočih investicij v Mestni občini Kranj v naslednjih petih letih in fazo, do katere je mogoče posamezno investicijo glede na razpoložljive vire pripeljati;

  • za področje razpisov občinskih sredstev na področju družbenih dejavnosti skupaj z zainteresirano javnostjo najprej določili cilje po posameznih področjih in v nadaljevanju z vsakoletno evalvacijo sledili programskemu triletnemu financiranju;

  • v prvih 6 mesecih mandata skupaj s celotnim javnim sektorjem definirali pet skupnih strateških ciljev, h katerim bo v okviru svoje dejavnosti zavezan ves javni servis (npr. mestno jedro, ločevanje odpadkov, pomoč socialno ogroženim ...);

  • skupaj z zunanjimi izvajalci pripravili pisarno, ki bo zainteresiranim v pomoč pri pridobivanju evropskih sredstev;

  • nudili izobraževanje in koordinacijo nevladnim organizacijam, njihovim prijavam na občinske, državne in evropske razpise in informiranje povezano z zakonodajo z njihovega področja.

 

2.  Kvalitetno preživljanje prostega časa v Kranju

 

Tako bomo:

  • na področju športne rekreacije

    • na območju celotne občine poskrbeli za ustrezne možnosti za rekreacijo in aktivno preživljanje prostega časa (trim steze, fitnes na prostem, kolesarske poti ...);

    • podprli množične športno-rekreativne prireditve in organizatorje oz. izvajalce, ki bodo omogočali množično ukvarjanje s športom;

    • aktivno poskrbeli za promocijo rekreacije in zdravega načina življenja, vsako leto bomo organizirali 'Festival športa in zdravja', kjer se bodo lahko predstavile različne športne panoge in bodo organizirane različne športno-rekreativne prireditve za posameznike, družine, mlade in starejše;

    • preko informacijske kartice omogočili enoten dostop do športnih površin, objektov in programov, ki so v lasti oz. organizaciji MO Kranj;

    • uredili parkirišča za pohodnike pod Sv. Joštom nad Kranjem;

    • asfalt na otroških igriščih menjali s tartanom in s tem igrišča naredili bolj prijazna ter varna za otroke

  • na področju športa

    • poskrbeli za usklajeno trženje športnih kapacitet športnih objektov in površin, ki jih upravljajo šole ter zavod za šport;

    • skrbeli za čim boljše pogoje za delo kranjskih športnih društev, predvsem tistih, ki so usmerjena v delo z mladimi;

    • poiskali ustrezno rešitev za delovanje ledene dvorane v Kranju;

    • upoštevali, da so prioriteta na področju investicij v šport: centralna tribuna na nogometnem stadionu, izgradnja srednjega (kopalnega) bazena s spremljajočo infrastrukturo in razvoj Športnega parka v Stražišču.

  • na področju kulture

    • skupaj z Glasbeno šolo Kranj iskali primerno izvedljivo rešitev za njihovo nadaljnje uspešno delo;

    • statusno uredili objekt na Kolodvorski ulici;

    • bolje vsebinsko izkoristili infrastrukturo, ki jo imamo v mestnem jedru za bogatejšo kulturno ponudbo mesta;

    • organizirali jezikovno središče, kot pomoč učenja slovenskega jezika za tujce in učenja tujih jezikov za Kranjčane s pomočjo tujcev, ki živijo v Kranju;

    • preko različnih projektov promovirali Kranj kot Prešernovo mesto (knjižnica na prostem, hiša literature ...).

  • nevladnim organizacijam

    • zagotovili možnosti za obveščanje o njihovih dejavnostih;

    • s koordinacijo med njimi skušali povečati prepoznavnost in obiskanost njihovih dogodkov, prireditev in programov;

    • pomagali pri izpeljavi, uresničevanju in promoviranju njihovih projektnih zamisli in idej.

 

3.  primerno cestno in komunalno infrastrukturo

 

Tako bomo:

  • opravili celovito revizijo projekta Gorki in ga zaključili;

  • zagotovili, da bo Komunala Kranj ostala v 100 %-javni lasti;

  • v Komunali Kranj ponovno vzpostavili delovanje Nadzornega odbora;

  • preko Sveta potrošnikov vzpostavili nadzor javnosti nad delom Komunale Kranj;

  • vzpostavili sistem sortiranja odpadkov za potrebe Mestne občine Kranj in okoliških občin;

  • z državo uskladili terminski plan obnove državnih cest s prioriteto mestnih vpadnic z avtocestnih priključkov;

  • gradnjo severne obvoznice razdelili v več faz, sprejeli prostorski načrt in opredelili faznost gradnje;

  • s Slovenskimi železnicami, d. o. o. poiskali vsebinsko in prostorsko rešitev za območje obstoječe železniške postaje z namenom revitalizacije in zagotovitve zadostnega števila parkirnih mest;

  • namesto z izdajanjem glob promet na spornih odsekih uredili z vključevanjem semaforja v primeru prekoračitve hitrosti;

  • v 6 mesecih po začetku mandata pripravili investicijski načrt obnove občinskih cest, pri čemer bomo upoštevali že izdelano projektno dokumentacijo (Koroška cesta, Bleiweisova cesta …).

 

4. živahnejše mestno jedro

 

Tako bomo:

  • na obstoječi lokaciji preuredili tržnico, da bo obiskovalcem in prodajalcem bolj prijazna;

  • uredili prometni režim v mestnem jedru z ureditvijo večjega števila parkirnih mest ob Likozarjevi ulici in z zmanjšanjem mirujočega prometa v samem mestnem jedru;

  • uvedli ekološki mini taxi za prevoz obiskovalcev med parkirišči in mestnim jedrom;

  • investicijsko nadaljevali in zaključili projekt kulturne četrti v mestnem jedru:

  • z ukrepi spodbujali in nagrajevali potrošnjo v mestnem jedru;

  • administrativne funkcije javne uprave v največji možni meri preselili v mestno središče in k temu skušali spodbuditi tudi zasebni sektor;

  • v oživitev mestnega jedra z rednimi in novimi dejavnostmi ter programi vključili vse javne zavode Mestne občine Kranj;

  • povečali število dogodkov na javnih površinah v vseh letnih časih;

  • preko prireditev in dogodkov s skupno tržno znamko preko nacionalnih medijev ponudbo Kranja približali vsem prebivalcem osrednje slovenske regije;

  • v mestnem jedru namenili prostore za delovanje društev, zasebnih zavodov, samostojnim kulturnim ustvarjalcem, ki s svojim delovanjem lahko pripomorejo k oživitvi mestnega jedra;

  • skupaj z zainteresirano javnostjo poiskali primerljiva mesta v regiji, katerih dobre prakse pri oživljanju mestnega jedra bi lahko implementirali v Kranju;

  • ustanovili konzorcij, sestavljen iz združenja podjetnikov mestnega jedra, večjih gospodarskih družb in Mestne občine Kranj za skupno oblikovanje programov mestnega jedra;

  • z lastnikom poiskali rešitev za območje Stare Save;

  • subvencionirali obnove fasad in streh v mestnem jedru;

sprejeli bomo odlok, po katerem bo Mestne občina Kranj lahko določila objekte, na katerih je treba izvesti nujna vzdrževalna dela.

 

5.  delovna mesta v Kranju

 

Tako bomo:

  • sodelovali pri organiziranju pomoči za prekvalifikacijo delovne sile;

  • skupaj z partnerji vzpostavili pisarno za pridobivanje evropskih sredstev za realizacijo podjetniških idej;

  • vzpostavili portal znanj fizičnih in pravnih oseb Mestne občine Kranj;

  • prostor visokošolskega središča na Zlatem polju ponudili stičišču gospodarstva in izobraževalnega sistema;

  • pravnim osebam pri reševanju njihovih vlog dodelili koordinatorja, njegova naloga bo pomagati podjetjem pri njihovem delu, pri čemer bo delo koordinatorjev nadziral in vodil župan;

  • izkoristili potencial, ki ga Kranju nudijo obstoječa degradirana območja s privabljanjem investitorjev;

  • spodbujali javno-zasebno partnerstvo, kot priložnost zagotavljanja delovnih mest na področju zasebnih in javnih storitvenih dejavnosti;

  • postavili inkubator na področju IKT in k sodelovanju privabili zasebna podjetja;

  • na področju turizma:

    • na podlagi športnih in kulturnih programov ustvarili več turističnih produktov;

    • bomo Kranj ustvarili kot turistično tržno znamko, s katero bomo nastopali skupaj s partnerskimi organizacijami na potencialnih trgih s ponudbo, ki jo v Kranju z gorenjsko regijo lahko ponudimo;

    • sprejeli nov prostorski dokument za savski otok, kjer bo turistično-rekreativna dejavnost osrednja funkcija;

    • prostorsko umestili kamp v ponudbo Mestne občine Kranj, pri čemer bomo poseben poudarek v namenili prostoru za avtodome;

    • več pozornosti namenili razvoju vsebin na in ob Trbojskem jezeru;

    • uredili zbirko sitarstva v mestnem jedru;

    • uredili območje Kanjona Kokre;

    • skrbeli za ureditev kolesarskih poti v Mestni občini Kranj.

 

6. uporabo sodobnih informacijskih tehnologij

 

Tako bomo:

  • papir bomo zamenjali s sodobnim elektronskim načinom poslovanja in v občinsko upravo ter vse zavode v občinski lasti uvedli zeleno pisarno;

  • temeljito bomo prenovili spletni nastop Mestne občine Kranj in ga povezali z vsemi zavodi v občinski lasti ter skrbeli za razvoj spletnega nastopa[1] ;

  • izdelali bomo klasično spletno stran ter mobilno aplikacijo, kjer bodo občani in turisti lahko našli vse potrebne informacije;

  • s pomočjo sodobnih komunikacijskih naprav bomo bistveno izboljšali informiranost občanov, predvsem pa vpeljali dvosmerno komunikacijo;

  • v sodelovanju z Mestno knjižnico Kranj in dijaki ter študenti v okviru praktičnega pouka poskrbeli za trajno izobraževanje starejših o uporabi računalnikov in najmlajših o računalništvu;

  • poskrbeli bomo za brezplačen brezžičen dostop do interneta na športnih in kulturnih prizoriščih v lasti ali upravljanju Mestne občine Kranj ali zavodov (primer: športni stadion) oz. na lokacijah, kjer se zbira večje število občanov v sodelovanju z lastniki lokacij (primer: Zdravstveni dom Kranj);

  • temeljito bomo preverili zakonske možnosti in začeli z realizacijo elektronskega poslovanja Mestne občine Kranj na vseh področjih z občani in poslovnimi subjekti;

  • vpeljali bomo enotno informacijsko kartico s pametno tehnologijo, ki bo omogočala realizacijo široke palete storitev za občane in turiste, v drugem koraku pa uporabe kartice ponudili tudi poslovnim subjektom, ki si lastne kartice zaradi stroškov ne morejo privoščiti (mini zvestobni programi, evidenca prisotnosti na delovnem mestu ...);

  • v centru mesta bomo zagotovili prostor s potrebno infrastrukturo, kjer bodo lahko posamezniki izvajali delo na daljavo, ob druženju pa prihajali do inovativnih idej;

  • v sodelovanju s Šolskim centrom Kranj in ostalimi zainteresiranimi bomo poskrbeli za spodbujanje mladih k inovativnim tehnološkim rešitvam ter na ta način zagotovili stalni razvoj na tehnološko-informacijskem področju;

  • s pametnim poenotenjem uporabe informacijskih tehnologij, programske opreme in storitev bomo izvedli finančno racionalizacijo stroškov in hkrati povečali učinkovitost delovanja občinske uprave in zavodov;

  • s pomočjo modernih tehnologij in novih komunikacijskih kanalov zagotovili platformo za spodbujanje občanov k aktivni udeležbi pri e-demokraciji;

  • krajevnim skupnostim bomo zagotovili enotno brezplačno platformo za njihov spletni nastop;

  • v okviru Mestne občine Kranj bomo zagotovili sodoben informacijski center, ki bo dovolj zmogljiv, da bo zadovoljeval potrebe zavodov in krajevnih skupnosti;

  • prijavljali se bomo na državne in evropske razpise namenjene razvoju in uvajanju modernih informacijskih tehnologij ter storitev v delovanje občinske uprave ter zavodov ter na ta način zagotavljali izvajanje vedno novih modernih rešitev.

 

7. solidarnejše sobivanje in medsebojno sodelovanje vseh generacij v Kranju;

 

Tako bomo:

  • za najmlajše zagotovili zadosti prostora v otroškem varstvu, pri čemer si bomo prizadevali, da bo v predšolsko vzgojo vključeno čim večje število otrok;

  • za vse otroke v občini zagotovili čim bolj enake in drugim občinam primerljive pogoje v osnovnih šolah;

  • skupaj z društvi upokojenci razvijali programe, ki bodo spodbujali starejše k večji vključenosti v družabno življenje in tem dejavnostim po Kranju zagotovili primerne prostore;

  • Kranj pripravili, da bo v bodoče pripravljen na povečano število starejših in v tem (glede na ustrezno bivanjske pogoje Kranja) poskrbeli za to, da bo več oseb svojo poklicno pot našlo v pomoči starejšim;

  • preko socialnih programov (javna kuhinja, javna dela ...) nudili ustrezno pomoč tistim, ki jo potrebujejo;

  • brezposelnim pripravili izobraževalne programe, da se bodo lažje vključili na trg dela in v večji meri sami skrbeli za svojo prihodnost;

  • v naseljih z zelenicami, otroškimi igrišči in ureditvijo funkcionalnih zemljišč življenje v njih naredili prijetnejše;

  • v stanovanjskih soseskah mladostnikom zagotovili prostore za njihove dnevne centre namenjene preživljanju njihovega prostega časa;

  • stanovanjski sklad občine naredili aktivnejši na nepremičninskem trgu z namenom, da se mladim omogoči čim hitrejša pot do svojega stanovanja;

  • pripravili programe in akcije, s katerimi bomo pomagali, da si bomo Kranjčani v kritičnih situacijah lažje v pomoč;

  • k reševanju problemov Kranja preko medgeneracijskih, ustvarjalnih delavnic vključili vse generacije;

  • poskrbeli za zavetišče za živali v Mestni občini Kranj.

 

8. razvoj Kranja kot regijskega središča

 

Tako bomo:

  • skupaj z okoliškimi občinami spodbujali sodelovanje občinskih uprav pri delovanju njihovih skupnih organov;

  • skupaj z vsemi gorenjskimi občinami določili prioritete razvoja Gorenjske in vzpostavili sodelovanje za dosego teh ciljev;

  • skupaj z drugimi občinami pripravili vizijo Gorenjske za nadaljnjih dvajset let;

  • razpise za nevladne organizacije z različnih področij z namenom večje učinkovitosti skušali pripraviti skupaj z drugimi občinami;

  • določili javno infrastrukturo na Gorenjskem, ki ima širši (regionalni) pomen in k soupravljanju te infrastrukture pritegnili tudi državo;

  • poskrbeli za skupne promocijske aktivnosti s področja podjetništva, novih tehnologij, kulture, športa, turizma in jim na regionalnem in nacionalnem nivoju nudili komunikacijsko podporo;

  • spodbujali sodelovanje vseh obstoječih visokošolskih programov in uveljavljanje novih z namenom, da bo regija ponudila možnosti študija čim večjemu številu študentov;

Gorenjsko skupaj z vsemi ostalimi deležniki predstavljali investitorjem.

 

9. skrben in zdrav odnos do okolja in podobe Kranja

 

Tako bomo:

  • preprečili nadaljnjo širitev Kranja na zelene površine;

  • skozi sprejem rešitev za mestne vpadnice izboljšali mestno podobo Kranja;

  • za problematične lokacije mesta sprejeli prostorske dokumente, ki bodo pravočasno vnaprej določili smernice razvoja;

  • pripravili program revitalizacije za vsa degradirana in strnjena blokovska naselja, pri čemer bo poudarek namenjen predvsem višji kakovosti bivanja in urejenosti okolja;

  • za področje oglaševanje pripravili strokovno študijo, ki bo opredelila končno število in sprejemljive lokacije za oglaševalske površine;

  • skozi enoten sistem usmerjevalnih tabel in oglaševanja namenjenega gospodarskim dejavnostim preprečili “oglaševalsko onesnaževanje” občine;

  • spodbujali energetsko učinkovitost objektov in v skladu z energetskim konceptom pripravili terminski načrt sanacije za vse javne objekte v občini;

  • na nivoju celotne občine pripravili akcije ozaveščanja o problemih, povezanih z okoljem in o pomenu njegovega varovanja;

  • pospešili vzpostavitev kolesarske mreže;

  • povečali dostopnost in učinkovitost javnega potniškega prometa.

 

 

Prenesi program (.pdf)

Vprašaj, predlagaj...

Pošlji nam svoje vprašanje, sporočilo ali mnenje,

mi bomo poiskali odgovor.

 

Preberi več

 

Pridruži se

Želiš aktivno sodelovati pri spremembah v Kranju,

biti obveščen o pomembnih temah in dogodkih?

 

Preberi več

 

Vprašaj, predlagaj...

Pošlji nam svoje vprašanje, sporočilo ali mnenje,

mi bomo poiskali odgovor.

 

Preberi več

 

Podpri nas

V skladu z zakonom lahko lahko donirate del dohodnine. Želite podpreti naše delo? 

 

Preberi več